Se splača vztrajati?

Se splača vztrajati? V vseh blogih ga velikokrat omenim. Sedaj pa se mi poraja dvom. Nevem več, ali naj vztrajam pri njem ali ne. Ne čutim, da ga imam tako rada kot sem ga imela nekaj mesecev nazaj. Nisem si znala predstavljati življenja brez njega in bi zanj naredila vse.
Najbrš je kri9vo njegovo obnašanje. Januarja mi je govoril, da sem najboljša, znam vse in sem nekaj posebnega. Odkar pa sem imela tipa, se je spremenil. Pred nekaj meseci sem končala z zvezo in velikokrat sem dobila občutek, da mi jo je očital.
Sedaj pa mi večkrat pove, da sem men manj inteligentnimi in me dejansko prepriča, da je vse to res. Sedaj me to ne gane več, a še pred nekaj dnevi sem bila zaradi njega pesimistična in čisto na tleh. Začela sem mu verjeti, da nisem nič posebnega, nisem pametna in sem nekaj najslabšega. Prijatelji me imajo za veliko optimistko in sončka, ker jih velikokrat nasmejem do solz in bili so kar začudeni, ker nisem bila več taka optimistka. Sedaj sem že back in the game.
Svoje mnenje o njem sem mu že velikokrat povedala, vendar z veselim tonom in me je jemal kot smešno stvar. Kakšen teden pa sem do njega hladna kot kamen in mu povedala, kaj mi gre pri njem na živce. Zna biti zelo nesramen, te zaničuje in govori, da smo dolenjci nekaj najslabšega, čeprav se s tem ne strinjam. In popustili so mi živci. Resnično sem se želela potruditi zanj in prvič narediti korak in osvajati tipa. Sedaj pa vem, da tega ne mislim narediti. Nočem tipa, ki me bo zaničeval. Vem, da ne misli tako. Učeraj je bil odkrit in mi povedal, da ne misli tako in po glasu sem prepoznalda, mi mu je žal, vendar še vedno nisem več prepričana vanj. Ko bo pravi trenutek, ga bom vprašala, zakaj ne more biti tak kot je bil januarja. Zakaj mi ne igra več na kitaro(prej mi jo je cele dneve), ne zna biti več prijazen in je tako ukazovalen? Pravui, da zna biti pravi romantik, nežen in bla bla bla. To pa so seveda samo besede. Zakaj bi se za neko stvar trudila samo jaz? Vsak si želi imeti občutek, da ga nekdo ljubi in potrebuje. Po mojem mnenju mu ga jaz dajem. Najbolj bedna stvar pa mi je ta, da ko sem mu priznala, da mi je ušeč in da ga imam resnično rada ni rekel nič nazaj, ampak spraševal zakaj in hote izvedeti čim več stvari. Hotel si je dokazati, da je res nekaj posebnega.
Vem, da si ne bom pustila, da bo po meni hodil neki tip. Znam biti preveč prijazna, se znam pošalit na svoj račun in ne znam zamerit zares. In nihče me ne bo izkoriščal.
Če mi ne bo pokazal, da sem resnično pomembna in se ne misl skulirat.. lahko rečem samo še adijo, ni me vreden. Spravlja me v slabo voljo in mi njegovo prezirljivo obnašanje ni nikakor po volji in mi prav nič ne ugaja.