VI. del

Minilo je že neki prečudovitih dni in še zdj ne dojemam vsega. Kakšno srečo mam, da lhk tko uživam in mam ob sebi osebco, za katero bi nrdila vse. Po prihodu nazaj v hišo sva bila oba presrečna, zaljubljena, čutila sva posebno energijo. Bil je že večer, ko sem se ulegla v posteljo in se odpravila spat. Tist trenutek pa je pršu k men, se usedu zdravn, me pokriv z deko in me gledou. Oboževala sem trenutke, ko me je občudoval in se mi znova in znova nasmihal in mi dajal občutek, da sm neki posebnega. Po dolgi in prijetni tišini mi je zašepetal na uho:« srečo mam, da sem te spoznou.« Noben mi ni reku še česa tko lepga. Niso mi pomembne osladne besede in pretvarjanje. Nekateri ti rečejo vse lepe besede, fejkajo, da so tut ponavad kul ter oh in sploh supr, sam da bi te zvlekl v postlo, on pa je biu čist drugačn. Drugačna zgodba. Počutila sem se, kt da ga poznam že od malga in pred njim me ni blo nikol strah, da bi rekla kakšno neumnost. Zopet me je začel poljubljat na vrat, vračala sem mu mokre poljube in čeprav so bli čisto navadni ter kratki, sem bila SREČNA. Postala sem nora nanj. Njegovi zobki, mel je.. kk naj povem?, vampirske in njegov nasmeh je bil res popovn. Na njem mi ni bil všeč samo videz, ampak tudi njegou karakter. Ko sem ga poljubljala, sem se počutila kot v devetih nebesih, vsak delček njegovega telesa sem oboževala, bil pa je samo moj. Predan mi je biu, z mano je biu nežen in izpolnil mi je veliko sanj. Zakaj bi ti nekdo kupovou materialne stvari, če nimajo pomena? Raje imam, da me preseneti na prou poseben način in greva skupej na kakšen izlet, kajti to si bom za vedno zapomnila. Materialne stvari lahko uničmo, našga spomina pa nemore noben zbrisat. Naša odločitev je, ktere spomine bomo obdržali v mislih in katerih ne. Poljubljava se, poskušam mu nrdit metuljčka. To je zame prvič.Z jezikom se nežno dotikam njegovega vratu, ga sesam, videt je, da mu je ušeč.