Biu je mrzu zimski dan. Matka pride v sobo in prav: dns bomo šli voščt srečno novo leto naši žlahti. Oh crap, zakaj?? Zvlekla sm se iz postle, poklicala Leo in ostalo klapo, da smo pospravl stvari od novga leta, kr nam prej nikakor ni uspelo. En dan prej smo šli gor "pospravlat" pa smo še enkrat zafeštal. haha. popovdne pa visim na kompu, prvič sm šla na neko spletno klepetalnco. Tam najdem osebka, ki mi je po karakterju odgovarjal in mu dam msn. Tkoj me klikne in sva se ful zaštekala. Spravu me je v smeh in nepopism občutek. Občutek, da sm zmožna nrdit kr hočm. reku je, da gre v Lj in sm ga tkoj prašala, če grem lhk tut js z njim in seveda je biu čist navdušen. Zmenila sva se, da greva gledat jelenčka Nikota. hehe, prou spomnm se, kt da bi blo učer, pa je že pou leta nazaj. Js sm se še smejala, da mi bo lhk otroško karto kupu in da me bo itk tkoj prepoznou, k bom nekje med otroki letala gor pa dol:P Izmenjala sva si cifri, pol pa se je mogu poslovit in odpeketat v Lj.
In pol pride matka: pjmo na obiske!! >< ajoooj no in tej tvoji obiski, prvič in zadnjič letos sm ji rekla.
Usedem se v avto in že dobim sms. Kdo je pa zdj? Tadej. Z nasmeškom na obrazu sm prebrala prvi sms. Not je pisalo neki u vezi s kinom in najinim Jelenčkom. Ful je biu prjazn in mi tko še ceu večer pošilou smse. Vici so bli tku hudi. Zvečer so pršli k men še frendi, s katerimi se že eno leto velik družmo in hodmo skupj po feštah in še takrt sm komj skenslala Tadeja za par minut. Skos sm misla le nanga in k sm dobila sms sm se sam nasmehnla in pogledala proti mobiju. Ko so šli domov, smo si voščil (ija, taka je naša navada, vse treba na konc nrdit, prej se ne matrat xD)
Tko kt vsak večer laufam za komp in pogledam če kj novga, pol pa ugasnem. drin drin, zazvoni fon. Pogledam in vidm, da kliče Tadej. uff...kaj čm zdj? kk se naj obnašam? vse misli so mi šle po glavi in nism se mogla zbrat, kr ga nism hotla zaročarat kr sva se prej po msnju ful ujela. Dvignem slušalko in zaslišim njegov glas. Biu je tko...leep, neznam ga opisat. Najpj je govoru bol on o svojih kitarah in njegovi pameti. Tko sva se začela pogovarjat vsak dan. Dan za dnem, in ne po pou ure, al pa uro...najini pogovori so trajal tut po 4 ure na dan. Če sva mogla pa tolk obdelat.
Otroštvo, kam bi rada šla, najine sanje, tipi, punce, vseee. Z njim sm se lhk pogovarjala o čemer sm hotla in ni blo dneva, da se nebi slišala vsaj enkrat. Bla sva prava frenda, mogoč še več kot to. Vsak dan sm z nasmeškom na obrazu dvigala slušalko in pozabila na ostale prjatlce. Po moji glavi se je skos motov on. On on on, to je blo men najbol pomembno in vem, da je blo pr njemu isto. Čist nezavedno sm med najinim pogovorom krilla z rokami, se skos smejala in ležala na postli. Vse sva počela skupi. Če sm se mogla učit, mi je odgovoru na vsa vprašanja, velik stvari me je tut naučiu in kr je najbol pomembno: nauču me je, da morm gledat človekovo notranjost. Kaj ti rabi lep zunjanji videz, če si pa notr gniu? Skupj sva igrala miljonarja in kt sm že omenila, je on zlu zlu pametn, je on rešvov težka vprašanja, js pa lažja in dau mi je vedt, da sm pametna, da sm pomembna in to je blo men use. Med najinim pogovorom sm se počutila tk varno in obenem tko močno. Nikol se nisva mogla poslovit, pogovarjala sva se do 2 zjutrj in zmeri me je hecou, da ga ignoriram. Tist glas, tista prjaznost... Je najbol prjazn tip, k sm ga js kdajkoli spoznala. Ne, nisva se še vidla v živo, sam upam, da se enkrat bova. Noben ni biu še tko prjazn do mene kt on. Zdj se ne slišva več tolkrat kt prej, kr sm ga js mogoče z novico, da mam tipa przadela, zdj pa se zavedam, da sm nrdila veliko napako, kr sm ga začela zapostavlat. Zdj, k Tadej ni več tolk prsoten v mojmu življenju... šele vem, kolk mi je pomenu. Tut prej sm se tega zavedala, zdj pa se še bol. Vsak dan k sm pršla v šolo, sm mogla povedat vse o njem, kaj sva se pogovarjala, kk sva se mela. Kdr sm bla slabe vole mi je špilou na kitaro in sam zame se je nauču komade od BFM, velikrat pa mi je zaštilou tut tole:
http://www.youtube.com/watch?v=3YcNzHOBmk8
Nezavedno sm se na nek način zaljubila vanga. Zmeri je govoru, da ma vse, sam videza ne, men je biu pa tut po slikcah simpatičen. In NIKOL nism spoznala še tko izjemnega človeka. S svojim karakterjem me je tko prvlaču, k noben do zdj.
In njihove domače besede in moj smeh, k sm mu razlagala, kaj je puščica in njegovo zafrkavanje k nism vedla, kaj pomen šmugl...
Zanga sm bla mala kraljica, klicou me je "mala." Pogrešam tiste čase. Sj tut zdj se slišva in ene 5 dni nazaj je blo vse isto kt prej. In bla sm spet SREČNA. Še zmeri pa mi gre po glavi sam eno vprašanje: zakaj sm mu to nrdila? Da sm sploh mela tipa? Res, da je skor z druzga konca slovenije, sam useen. On me je tolažu kdr sm doživela kakšn padec. Edini tip, ki mi je dau res z dejanji vedt, da mu neki pomenm in nism neki lolek bolek, k je vsakmu vseen če obstaja al pa ne. Kr solze mi prtečejo k se spomnm, kk sva se mela lpo in Tadej je tip, ki ga nikol ne obžalujem , da je vstopu v moje življenje. Ja, tut skregala sva se, sam vseen sva se mela rada. On je neki posebnga, neki kr.... zmanjka mi besed, kr je tko popovn. Nasmejat zna, potolažt, naučit, včasih tut v tečno volo spravt. In moje sanje so, da nekega dne dobim tazga tipa kt je on.
Hvala, da obstajaš, vedno te bom nosila v srčku prou na posebnem mestu in te bom odnesla s sabo kamorkoli bom šla in tut minute ne bo, da se nebi spomnla nate. <33
Ni komentarjev:
Objavite komentar