II. del

Sonce je že vzšlo, obema začne krulit v želodcu, zato odhitiva v najino hišco. Je majhna, nrjena za dve osebi. Mava eno spalnico z zakonsko postlo, raztegljiv kavč, kopalnico in kuhinjo. Tadej prnese v kuhinjo različno sadje ter vpraša, kaj bi jedla. Sanje vsake ženske so, da bi ji moški kuhal. Čeprou sva bla midva prjatla, se mi je vseen zdelo fajn, da je tko pozorn. Stopila sem na verando in opazovala ostale hišice in zaslišala prikupen smeh. Bila sem navdušena nad tem krajem, kajti vsi smo bili srečni in polni energije. Nato zaslišim glasen pok. »trš« Stečem v kuhinjo, on pa se prime za glavo in začne hitro pobirati razbit kozarec. Pogledam ga in mu rečem, naj ga pusti na tleh in takoj zatem se posvetiva hrani. Bila je tko okusna, počutila sem se kt kraljica, ki ji strežejo in vsak je prijazen do nje. Niti na romantiko ni pozabu. Nevem kje je našel dišeče svečke z okusom jagod. Tko so redke in zdelo se mi je čudovito, da se je zame tko potrudu. Odločila sva se, da greva popovdne skupj na plažo in uživava maksimalno. Sposodila sva si potapljaško opremo, nato pa me je podučil, kako se naj potapljam. Vedno sem se na nek način bala morskega dna. Ko sem plavala, nisem nikol hotla pogledat dol, ker sm si predstavljala, da me bo ena žival povlekla dol in nebom mogla splavat na površje. Začela sm hitro dihat in mu povedala, da me je zlo strah, on pa me je tko umirjeno pogledou, da sm tut js ratala mirnejša. »ne boj se, js bom tukej in se ti ne more nič zgodit,« mi s reče s toplim glasom. In začuda sem mu vrjela in se nisem obotavljala in ubadala z mislijo, kaj pa če se mi res kj nrdi. Velik ljudi kj obljublja, vendar teh obljub ne drži, zato smo velikokrat razočarani, Tadej pa mi je dokazou, da je vreden zaupanja. Potopila sem se pod vodo in takoj splavala na površje. Trudila sem se, da me nebi bilo strah, vendar strahu nisem bila kos. Prijel me je za roko in počutila sem se svobodno. Skupaj sva plavala pod vodo in kar naenkrat pred sabo zagledam morske konjičke. Ker sva bila oba zelo mirna, so odplesali en ples pred nama, nato pa odplavali drugam. Prava redkost je, če jih človek vidi, saj se nam ponavadi izogibajo. Očitno sva oddajala dobro energijo…=) Ker sva imela plavutke, sva se kmalu začela loviti po morskem dnu in mela sm se najbolj noro ever! Vidla sva vse tiste pisane ribe. Tiste, o katerih mi je enkrat prej razlagou. Po vrnitvi v skupno hiško sem se utrujena zleknila na zakonsko posteljo, on pa na raztegljiv kavč in zaspala.

SANJE I. del

Pridem izpod tuša, se spravm v pižamo in skočm v postlo. Pozabm ugasnt luč in komj zberem moči, da še enkrat vstanem in jo ugasnem. Mobi dam filat, naštimam budilko. Neki cajta še držim v roki fon in razmišlam, al naj ga pokličem al ne. Razmišlam, ubistvu pa potihem upam, da bo on mene. In me je res. Oglas se moja najljubša muska in tkoj se oglasm. »Čau Tadej,« se zaderem z veselim glasom v slušalko. Kk si? Kaj počneš? Kj novga v vaših koncih? Kr naenkrat ga zasipam s kupi vprašanj. On pa takoj v smeh in reče: »ne bit tko neučakana, sj mava še celo noč zase.« zasmejem se in začela sva najin pogovor. Najprej sva obdelala temo, kaj sva dns zanimivga počela, potem pa sva oba z mislimi odšla nekam delč delč stran. Na morje, lepo plažo, kraj, kjer ni velik ljudi in maš čas sam zase in za svoje bližnje. Sanja, da bo enkrat potvov na Bora Boro, js pa se mu tkoj prklučm in začnem še js sanjat. In potlej….mi začne pripovedvat kakšno življenje je na teh otokih. Sanjam, sanjam… in to sam zarad njega. Hočm vidt vse, kr je tut on vidu. Morske želve, hobotnce, ribe različnih vrst, posebne rake, najbl pa si želim vidt morske konjičke. Moj glas je biu tko mehk, kt da bi koga hotla zaščitt, hkrati pa sm se počutila tko domače med njegovim pripovedovanjem. V moji glavi se razplete mal drugačna zgodba in tisto noč sanjam, da sva bla skupj na tistmu kraju in sva se mela najlepš. Razkazou mi je vse. Zbudila sva se zgodi zjutrj in se odpravla proti obali gledat morske živali. Sediva na plaži in se pogovarjava, iščeva živalce. Sama sva. Prime me za roke in pravi: »prid, bova poiskala tvoje morske konjičke.« Kotički ustnic se mi premaknejo še višje kot ponavadi in spet dobim občutk, da sm nekomu pomembna in me ma rad, tko kt js njega. Obrneva se drug proti drugmu, strmiva drug v druzga in nato začne po plaži upit mjčkn froc. Prestrašm se, in odskočm stran. Tadej me še enkrat nežno prime za roke in se mi zasmeje. Vrnem mu nasmeh in se stisnem k njemu.

Prou posebn frend

Biu je mrzu zimski dan. Matka pride v sobo in prav: dns bomo šli voščt srečno novo leto naši žlahti. Oh crap, zakaj?? Zvlekla sm se iz postle, poklicala Leo in ostalo klapo, da smo pospravl stvari od novga leta, kr nam prej nikakor ni uspelo. En dan prej smo šli gor "pospravlat" pa smo še enkrat zafeštal. haha. popovdne pa visim na kompu, prvič sm šla na neko spletno klepetalnco. Tam najdem osebka, ki mi je po karakterju odgovarjal in mu dam msn. Tkoj me klikne in sva se ful zaštekala. Spravu me je v smeh in nepopism občutek. Občutek, da sm zmožna nrdit kr hočm. reku je, da gre v Lj in sm ga tkoj prašala, če grem lhk tut js z njim in seveda je biu čist navdušen. Zmenila sva se, da greva gledat jelenčka Nikota. hehe, prou spomnm se, kt da bi blo učer, pa je že pou leta nazaj. Js sm se še smejala, da mi bo lhk otroško karto kupu in da me bo itk tkoj prepoznou, k bom nekje med otroki letala gor pa dol:P Izmenjala sva si cifri, pol pa se je mogu poslovit in odpeketat v Lj.
In pol pride matka: pjmo na obiske!! >< ajoooj no in tej tvoji obiski, prvič in zadnjič letos sm ji rekla.
Usedem se v avto in že dobim sms. Kdo je pa zdj? Tadej. Z nasmeškom na obrazu sm prebrala prvi sms. Not je pisalo neki u vezi s kinom in najinim Jelenčkom. Ful je biu prjazn in mi tko še ceu večer pošilou smse. Vici so bli tku hudi. Zvečer so pršli k men še frendi, s katerimi se že eno leto velik družmo in hodmo skupj po feštah in še takrt sm komj skenslala Tadeja za par minut. Skos sm misla le nanga in k sm dobila sms sm se sam nasmehnla in pogledala proti mobiju. Ko so šli domov, smo si voščil (ija, taka je naša navada, vse treba na konc nrdit, prej se ne matrat xD)

Tko kt vsak večer laufam za komp in pogledam če kj novga, pol pa ugasnem. drin drin, zazvoni fon. Pogledam in vidm, da kliče Tadej. uff...kaj čm zdj? kk se naj obnašam? vse misli so mi šle po glavi in nism se mogla zbrat, kr ga nism hotla zaročarat kr sva se prej po msnju ful ujela. Dvignem slušalko in zaslišim njegov glas. Biu je tko...leep, neznam ga opisat. Najpj je govoru bol on o svojih kitarah in njegovi pameti. Tko sva se začela pogovarjat vsak dan. Dan za dnem, in ne po pou ure, al pa uro...najini pogovori so trajal tut po 4 ure na dan. Če sva mogla pa tolk obdelat.
Otroštvo, kam bi rada šla, najine sanje, tipi, punce, vseee. Z njim sm se lhk pogovarjala o čemer sm hotla in ni blo dneva, da se nebi slišala vsaj enkrat. Bla sva prava frenda, mogoč še več kot to. Vsak dan sm z nasmeškom na obrazu dvigala slušalko in pozabila na ostale prjatlce. Po moji glavi se je skos motov on. On on on, to je blo men najbol pomembno in vem, da je blo pr njemu isto. Čist nezavedno sm med najinim pogovorom krilla z rokami, se skos smejala in ležala na postli. Vse sva počela skupi. Če sm se mogla učit, mi je odgovoru na vsa vprašanja, velik stvari me je tut naučiu in kr je najbol pomembno: nauču me je, da morm gledat človekovo notranjost. Kaj ti rabi lep zunjanji videz, če si pa notr gniu? Skupj sva igrala miljonarja in kt sm že omenila, je on zlu zlu pametn, je on rešvov težka vprašanja, js pa lažja in dau mi je vedt, da sm pametna, da sm pomembna in to je blo men use. Med najinim pogovorom sm se počutila tk varno in obenem tko močno. Nikol se nisva mogla poslovit, pogovarjala sva se do 2 zjutrj in zmeri me je hecou, da ga ignoriram. Tist glas, tista prjaznost... Je najbol prjazn tip, k sm ga js kdajkoli spoznala. Ne, nisva se še vidla v živo, sam upam, da se enkrat bova. Noben ni biu še tko prjazn do mene kt on. Zdj se ne slišva več tolkrat kt prej, kr sm ga js mogoče z novico, da mam tipa przadela, zdj pa se zavedam, da sm nrdila veliko napako, kr sm ga začela zapostavlat. Zdj, k Tadej ni več tolk prsoten v mojmu življenju... šele vem, kolk mi je pomenu. Tut prej sm se tega zavedala, zdj pa se še bol. Vsak dan k sm pršla v šolo, sm mogla povedat vse o njem, kaj sva se pogovarjala, kk sva se mela. Kdr sm bla slabe vole mi je špilou na kitaro in sam zame se je nauču komade od BFM, velikrat pa mi je zaštilou tut tole:
http://www.youtube.com/watch?v=3YcNzHOBmk8
Nezavedno sm se na nek način zaljubila vanga. Zmeri je govoru, da ma vse, sam videza ne, men je biu pa tut po slikcah simpatičen. In NIKOL nism spoznala še tko izjemnega človeka. S svojim karakterjem me je tko prvlaču, k noben do zdj.
In njihove domače besede in moj smeh, k sm mu razlagala, kaj je puščica in njegovo zafrkavanje k nism vedla, kaj pomen šmugl...
Zanga sm bla mala kraljica, klicou me je "mala." Pogrešam tiste čase. Sj tut zdj se slišva in ene 5 dni nazaj je blo vse isto kt prej. In bla sm spet SREČNA. Še zmeri pa mi gre po glavi sam eno vprašanje: zakaj sm mu to nrdila? Da sm sploh mela tipa? Res, da je skor z druzga konca slovenije, sam useen. On me je tolažu kdr sm doživela kakšn padec. Edini tip, ki mi je dau res z dejanji vedt, da mu neki pomenm in nism neki lolek bolek, k je vsakmu vseen če obstaja al pa ne. Kr solze mi prtečejo k se spomnm, kk sva se mela lpo in Tadej je tip, ki ga nikol ne obžalujem , da je vstopu v moje življenje. Ja, tut skregala sva se, sam vseen sva se mela rada. On je neki posebnga, neki kr.... zmanjka mi besed, kr je tko popovn. Nasmejat zna, potolažt, naučit, včasih tut v tečno volo spravt. In moje sanje so, da nekega dne dobim tazga tipa kt je on.

Hvala, da obstajaš, vedno te bom nosila v srčku prou na posebnem mestu in te bom odnesla s sabo kamorkoli bom šla in tut minute ne bo, da se nebi spomnla nate. <33

Kolektivc

helouu=)
Ewo, prvi dan pisanja mojga spletnega dnevnika. Sedim za kompom in poslušam najljubšo musko: Big Foot Mamo. Poslušam jo kdr sm žalosta, srečna, zdolgočasena.... Narjača skupina ever!! Tk mi je smešno, da me njihova muska spremlja na vsakem koraku. Neki časa nazaj, ko je biu v Novmu mestu kolektivc smo se s frendi odpravl mau pogledat kaj se dogaja. Pridemo na loko...vsi neki pijani, tankajo na ful, mi pa se usedemo za mizo in naročimo mrzla piva (seveda LAŠKO, kk pa drugač:P) in se začvekamo. bla bla bla, sj veste, da če se ženske spravmo v debato kmal dž nrdimo. Naši pobje so ns sicer navajeni, sam useenu smo včasih preveč zgovorne. In pol smo šli pogledat na kraj "zločina." Na široko sm odprla usta in komj izdavla: to je to?? Neki cajta stojimo pred odrom in kr naenkrat pogledamo naokol in rečemo: a ni tle beda? Gremo mi rajš v big stara. Kk mi gre tist njihov dj na živce. Neve kaj je dobra muska, zto smo šle s frendico Leo naročit musko. Big Foot Mama: Nisem več s tabo. Tist k me poznajo, vejo, da je to moj naj komad in ga pojemo povsod. Pa naj bo to dekliščina, domača fešta, al pa kj druzga.
Prou fajn smo se mel. Se smejal, pel in kr je najbl pomembno: mel smo se faaaajn. In tk je miniu en supr dan.

Čau.bau.

Čaaau, tuki za kompom sedi ena pika in ji je zlu zlu dc. Pa sm se odločila, da grem pisat spletni dnevnik.. zna bit še zanimivo... To je baje fuuul KULJ popularno, pa sm si rekla: če majo to že vsi, bom mela pa še js, sj me nč ne stane (no, mogoč se lhk moje blazince na prstih obnucajo xD)

No.. da se js najprj na hitrco predstavm. Stara sam tam okol 16 let (ubistvu par mesceu več) in mi moji frendi pomenjo vse na svetu. Zlagala se bom, če rečem, da jih mam zdj celo kopico, lhk pa rečem, da jih mam za moj okus lih prou. V prostmu cajtu pa tut rada hodm po feštah, sploh zdj polet jih je vsak vikend ful in se mi kr srce trga k je vse na kupu, pozim pa nobene žive duše nikjer in če se hočš vsaj mal znort morš it v dobre stare Gabrijele al pa v Spejsa :P
Bolj kt zunanjost, me na človeku zanima notranjost. Vem, vsak to reče, sam men je to res pomembno in včasih se zdim sama seb krivična, ko kterga obsojam po videzu, sam pač taki smo ljudje. Zadne cajte pa sm se glede tega nekolk pobolšala.